Slovenska kozmetika ima bogato tradicijo in se ponaša z visoko kakovostjo. Pretežno od konca 40. let 20. stoletja dalje so različni proizvajalci pričeli izdelovati razne higienske izdelke široke potrošnje. Slovenska kozmetika  je v 70. letih postala celo najbolj razširjena v Jugoslaviji, zlasti prevladujoči pa so bili izdelki za lase. Številni strokovni prispevki v revijah in priročnikih s strani ekspertov ter etablirana podjetja dokazujejo, da sta lastna proizvodnja ter znanje trdno zasidrana in ustaljena.

V zadnjih letih pa se je pojavilo tudi precejšnje število različnih znamk manjših zasebnih podjetij, za katere proizvajalci uporabljajo izključno okolju in koži prijazne sestavine. Če na primer vzamemo pod drobnogled enega najbolj prodajanih izdelkov – deodorant, opazimo, da njegova razvojna pot spada med najbolj zanimive, saj je doživel svojevrstno preobrazbo tako v svetovni kot tudi v naši ponudbi. Podjetja znajo namreč v zadnjem času vse bolj prisluhniti kupcem, ki želijo čim manj spornih surovin. Tako se je slovenska kozmetika iz narave črpajoč različne sestavine postavila ob bok številnim tujim in ne zaostaja po pestrosti.

Pohod na nove trge

Po razpadu Jugoslavije je slovenska kozmetika vstopila na svetovne trge in dobila veljavo predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi, postopoma pa tudi prodrla na nekatere zahodne trge. Ključ do tega, da je dobila pomembno mesto ne le na domačih tleh, na katerih ji konkurenco ves čas predstavlja zares širok tuj nabor, temveč tudi drugod, je v nenehnem izpopolnjevanju in priseganju na razvoj tehnologij, kakovostnih surovin, ki niso umetnega izvora, in konec koncev tudi na privlačno ter praktično embalažo, ki je prijazna uporabniku.

Primer deodorant: inovativna transformacija

Šamponi, pene za utrjevanje las, kreme, serumi in maske za obraz, toniki in čistilne vodice ter številni drugi produkti so skozi desetletja doživeli veliko sprememb in nadgradenj. Kot omenjeno, ima zelo posebno zgodbo tudi deodorant. Prvi komercialno proizvedeni deodorant se je pojavil v Združenih državah Amerike konec 19. stoletja, v širšem obsegu pa je v 40. in 50. letih 20. stoletja doživel pravi bum, saj se je njegova prodaja tedaj povečala za kar šestokrat oziroma je dosegla 70 milijonov dolarjev. Dišati lepo je postalo cilj, odtlej pa se je pojavilo na trgu veliko vonjev in različic z bolj ali manj naravnimi sestavinami, zlasti v zadnjem desetletju pa se širijo taki, ki temeljijo na organski pridelavi.

Vse več inovacij je tudi glede embalaže. Če smo bili prej pri embalažah navajeni stekleničk z razpršilcem in s kroglico ali pa na stik deodorant v plastiki, je danes na voljo tudi kot krema v jeklenih škatlicah, plastiko pa pri eko variantah zamenjuje kartonska oziroma reciklirana embalaža. Tako tudi slovenska kozmetika sledi sodobnim smernicam in proizvajalci vpeljujejo najbolj aktualne trende, iz katerih je izšlo kar nekaj uspešnih zgodb, nove pa še vznikajo.

Kako se razlikuje navadni deodorant od ekološkega?

Glavna razlika je zagotovo v kemični sestavi pri običajni različici. Vsebuje lahko bolj ali manj močne kemične učinkovine, izmed katerih imajo nekatere lahko tudi določene neželene učinke, vendar vsi zaenkrat še niso docela znanstveno potrjeni in je njihova raba dovoljena še naprej. Problematični so lahko zlasti:

• različni parabeni,
• aluminijev klorohidrat,
• propilen glikol,
• triklosan,
• ftalati,
• umetne dišave,
• petrolej in drugi.

Večkrat je bila v medijih omenjena problematika aluminijevega klorohidrata, ki bi utegnil prispevati k rakavemu tkivu, a raziskave temu še niso dokončno pritrdile, kljub temu pa je pri nekaterih znamkah izrecno poudarjeno, da ga ne vsebujejo, in je vseeno bolje biti previden pri njegovi uporabi. Ker lahko učinkovito zavira potenje, ostajajo produkti, ki ga vsebujejo, še vedno zelo priljubljeni, je pa smiselno pretehtati, ali nam dolgotrajno blokiranje znojnih žlez predstavlja tveganje.

Ekološki deodorant je po drugi strani ponavadi manj agresiven pri spopadanju s potenjem in neprijetnimi vonjavami. S pomočjo sivke, poprove mete, citrusov, žajblja, limete, kamilice in drugih zelišč, ki so tradicionalno znana po tem, da pomagajo pri tovrstnih težavah, sicer ne preprečuje potenja, kar je v vsakem primeru bolj zdravo, prispeva pa k boljšemu vonju. Nekateri uporabniki ga bodo morda morali bolj dosledno oziroma večkrat nanašati. Določeni posamezniki pa so lahko tudi občutljivi na ekološke vonje, zato je treba izbrati izdelke brez dodanih dišav.

Slovenska kozmetika iz narave pridobiva vse več sestavin

V zadnjem času so svojo pot v številne druge komercialne produkte našle sestavine, ki so veljale za koristne v ljudski medicini. Taka je na primer glina, ki je dobra za čiščenje kože, bodisi v obliki maske ali tonika, ki jo vsebuje v razredčeni obliki. Med druge tovrstne posebne snovi v uporabi spadajo še na primer:

• kozje mleko / maslo,
• konoplja,
• aktivno oglje,
• vulkanski mineral zeolit,
• alge,
• eterična olja

in številne druge. Aktivno oglje je pri nas postalo še posebej popularno z nekaterimi znamkami, na katere prisegajo mnogi, ki imajo težave s kožo, saj učinkovito odpravlja toksine, podoben je tudi zeolit. Slovenska kozmetika ima topogledno torej dolg seznam takih produktov, ki imajo vse več privržencev in po katerih posegajo raznoliki uporabniki.