Javna dražba je javna prodaja, pri kateri blago dobi tista oseba, ki ponudi zanj največjo vsoto.  Da je prodaja javna, je tisto kar določa javnost prodaje, število oseb, ki sodeluje pri samem pravnem poslu, ter oblika obvestila, katero je podano tako, da se krog interesentov o javni prodaji obvesti na najprimernejši način, z odločitvijo o javni prodaji, njenih pogojih, poteku ter pravnih posledicah.

Udeleženci javnih dražb so osebe, ki javno dražbo razpišejo in osebe katere sodelujejo na javnih dražbah, to so dražitelji oziroma ponudniki. Po končani javni dražbi je potrebno sklenit kupoprodajno pogodbo obeh strank (kupec in prodajalec). Javne dražbe se lahko kot ponudniki udeležijo vsi, razen osebe, ki so zaposlene pri davčnem organu, njihovi zakonci oziroma osebe, s katerimi živijo v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katerimi živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter njihovi družinski člani. Dražbe se lahko udeleži oseba, ki vplača varščino, in sicer vsaj tri dni pred javno dražbo. Varščina navadno znaša deset odstotkov od izklicne prodajne cene. Predložitev potrdila o plačilu varščine je pogoj za udeležbo na javni dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če stvari ne kupite dobite varščino vrnjeno v roku 15 dni po končani dražbi.

Prva javna dražba se lahko opravi le v primeru, da se je udeležita vsaj dva ponudnika. Javna dražba je uspela, če sta vsaj dva ponudnika ponudila višjo ceno od izklicne. Zarubljene stvari se prodajo osebi, ki je na javni dražbi ponudila najvišjo ceno. V primeru, da prva javna dražba ne uspe, se napove druga, ki se lahko opravi, če se je udeležita najmanj dva ponudnika. Izklicna cena zarubljenih stvari se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice izklicne cene iz prve javne dražbe.