Varjenje, kot tudi vse ostalo v svojih postopkih zelo napreduje. Naprednejša postopka varjenja od najpreprostejšega in še vedno najpogostejše uporabljenega načina varjenja, to je varjenje z elektrodami, sta varjenje MIG in varjenje MAG. Varjenje MIG (M – metal, I – inert, G – gasse) se izvaja z neoplaščeno elektrodo in pri njem se uporablja inertni plin Argon.

Pri MAG (M – metal, A – activ, G – gasse) se ravno tako uporablja neoplaščeno elektrodo, le da se uporablja aktivni plin CO2. Pri obeh načinih se uporablja pulzni ali enosmerni električni tok, krmilna omarica, s katero se nastavijo parametri varjenja, elektroda se uporablja kot na kolutu navita gola varilna žica, podajalna naprava, ki služi potiskanju žice skozi gibljivo cev, pištola za varjenje, gibljiva cev za usmerjanje varilne žice, vodniki za krmilni in varilni tok ter seveda voda za ohlajevanje samega postopka varjenja.

Pri MIG postopku je zaščita zelo dobra, zvar nastane gladek in čist, avtomatizacija je popolnoma enostavna, za navarjanje je zelo primeren, slaba stran je edino zelo drag plin Argon. Pri MAG postopku je skoraj vse enako kot pri MIG postopku, le da so mehanske lastnosti slabše, pri varjenju lahkih kovin se pojavijo vključki oksidov, je pa MAG postopek cenejši od MIG postopka.

MIG postopek se uporablja za varjenje lahkih kovin in njihovih zlitin, za legirano in nerjaveče jeklo ter je tudi zelo primeren za navarjanje izrabljenih elementov. Postopek MAG pa se uporablja za navadna jekla, za nizko legirana jekla ter manj zahtevne zvare lahkih kovin in njihovih zlitin.