Dražba z zapečateno ponudbo pri prvi ceni je običajna vrsta draženja in je znana tudi pod imenom slepa dražba. Na takih vrstah dražb ponudniki hkrati predložijo zapečatene ponudbe, tako da noben ponudnik ne pozna ponudbe katerega koli drugega udeleženca. Najvišji ponudnik plača ceno, ki je bila predložena. Ta dražba je značilna za vrednotenje predmeta prodaje za vsakega ponudnika – pa poenostavimo še z primerom – če je Ana ponudnik in je njeno vrednotenje A, bo Ana racionalna v naslednjih primerih:

• Nikoli nebo ponudila več kot A , ker lahko z ponujanjem več kot A izgubi neto vrednost.
• Če natančno poda ponudbo, potem ne izgubi ampak tudi ne pridobi pozitivne vrednosti.
• Če je ponudba manj kot A , potem ima lahko nekaj pozitivnega dobička, vendar je natančen dobiček odvisen od ponudb drugih.
• Ana bi želela ponuditi najmanjši znesek, s katerim bi pridobila predmet prodaje, ampak samo če bi ta znesek bil nižji od A.

Če obstajajo še drugi ponudniki, Ana žal ne bo morala predvideti vsega, kar bodo ti ponudili. Prav tako ne pozna vrednotenj ostalih ponudnikov in je zato, strateško gledano potrebna igra, v kateri agenti ne poznajo izplačil drugih agentov. (Bayesovska igra). V taki igri je zato zanimiv izziv najti ravnotežje. Vendar pa to ni enostavno, sploh če obstajata samo dva ponudnika. Stanje je preprostejše, kadar so vrednotenja ponudnikov naključne spremenljivke – denimo, obstaja znana predhodna porazdelitev in vsa vrednotenja ponudnikov so sestavljena iz iste distribucije. Zato se ta dražba razlikuje od angleške, ker lahko ponudniki tu oddajo samo eno ponudbo. Poleg tega ponudniki ne morejo ustrezno prilagoditi svojih ponudb, saj ne morejo videti ponudb drugih udeležencev. Navadno se zato uporablja za imenovanja razpisov javnih naročil podjetij in za vladne pogodbe ter dražbe najemnih zakupov.