Eden od najbolj težkih poklicev je skoraj zagotovo tolmačenje. Najverjetneje je odveč poudarjati, da mora tolmač odlično obvladati tako izvirni jezik kot ciljni jezik. Vendar dobro obvladovanje obeh jezikov še zdaleč ni dovolj, da je tolmač dober tolmač. Za tolmačenje so pomembni tudi drugi elementi. Ti elementi obsegajo odličen kratkoročni spomin in zelo dobro sposobnost poslušanja. Tolmač mora najprej dobro slišati vse, kar je bilo povedano, to dobro razumeti, nato si mora povedano zapomniti, šele nato pride na vrsto tolmačenje. Da je tolmačiti lažje, je to razdeljeno na enote. Za tolmačenje je enota stavek ali poved, kar tolmaču znatno olajša delo.

Kvalitetno tolmačenje le z disciplino in samozavestjo

Poleg odličnega kratkoročnega spomina mora dober tolmač biti razgledan, dobro mora poznati temo, ki jo ustno prevaja. Tolmačenje in oster um, sposoben hitrega razmišljanja, gresta z roko v roki. Tolmač mora imeti še več veščin, da svoje delo dobro opravi. Tolmač se mora znati osredotočiti le na na povedano, kar zahteva veliko discipline in vztrajnosti. Glede na to, da je tolmačenje – se lahko trdi – tudi nastopanje ali vsaj vrsta nastopanja, mora tolmač biti samozavesten, nevtralen in sposoben delati v stresnih okoliščinah. Navsezadnje tolmačenje je stresno, saj tolmač dela pod velikim pritiskom, vsi od njega pričakujejo, da bo pomembne stvari ustno prevedel kakovostno in hitro.

Tolmačenje mora biti nevtralno

Nevtralno tolmačenje pomeni, da mora tolmač skrbno izbirati uporabljene izraze, da ni jasno, kaj sam misli o določeni temi. Naloga tolmača je le ta, da tolmači, ne da izraža svoje mnenje, svoja stališča. Pri tolmačenju je torej eden od najbolj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost, kratkoročni spomin. Človek ima tri vrste spomina, in to senzorni spomin, nato kratkoročni spomin, zatem pa dolgoročni spomin. Slednji ima dolgo trajanje in zmogljivost, ki ni omejena, vendar je za tolmačenje pomemben predvsem kratkoročni spomin. Senzorni spomin traja najmanj časa, to je nekaj delcev ene sekunde, nakar slišano ali prebrano preide v kratkoročni spomin, ki je, kot ime navaja, prav tako kratek.