Vse več staršev, vzgojiteljev in učiteljev se pri vzgoji sooča s problematičnimi otroki, ki kažejo znake agresivnosti. Ta je lahko blažje oblike, v obliki izpadov jeze, ali pa gre za hujše oblike, pri katerih se lahko zgodi, da agresivni otrok svoj bes znaša v obliki fizičnih napadov na ljudi okoli sebe.
Razlogov za takšno vedenje je veliko in so med seboj tesno prepleteni, načeloma pa gre za kombinacijo vplivov iz okolja in bioloških dejavnikov. Tudi v najhujših primerih, ko otrok tepe mamo, morajo biti vzgojitelji in starši najprej dobro seznanjeni s karakteristikami njegovega vedenja. Le tako bodo vsi odrasli, ki sodelujejo pri njegovi vzgoji in razvoju, dobili vpogled v vzroke za takšno vedenje ter ga bodo bolje razumeli. Le z ustreznim razumevanjem srži problema je možno poiskati tudi primerne načine pomoči.
Najpogostejši negativni vedenjski vzorci
Med najpogostejše oblike neprimernega oziroma nesprejemljivega vedenja pri predšolskih otrocih spadajo neposlušnost, nedisciplina, trmoglavljenje, laganje in agresija. Ta se kaže v obliki razgrajanja, žaljenja, prepirov in psovk. Pride tudi lahko do izzivanja in provociranja, vlečenja las, pljuvanja, ščipanja, grizenja, pa tudi do zbadanja.
Če agresivni otrok pogosto kaže takšne vedenjske vzorce, je praktično nemogoče vzpostaviti normalno komunikacijo z njim, zato je tudi onemogočeno delo z njim. Zato je pomembno, da se z njim pogovorijo starši oziroma vzgojitelji, mu razložijo, da je takšno vedenje nesprejemljivo in mu pojasnijo, kakšno vedenje je primerno.
Kako agresivni otrok vpliva na druge ljudi okoli sebe?
Vsi smo se že kdaj znašli v bližini cepetajočega, kričečega in na tla metajočega malčka, ki je v izpadu jeze popolnoma nekontroliran, kar je za okolico zelo moteče. Takšno obnašanje je predvsem moteče za vsakogar, ki je neposredno vpleten v spor z njim, kot tudi za tiste, ki se nahajajo v bližini. Ostali sovrstniki se z njim ne morejo niti nočejo igrati, tudi delo in ostale dejavnosti so prekinjene ali onemogočene, saj se ne morejo osredotočiti dejavnosti, ki naj bi se v tistem trenutku izvajala.
Vpliva pa tudi na tiste, ki niso neposredno vpleteni in so samo priče izpadu, ga vidijo in slišijo. Agresivnost je težko ignorirati in včasih se nehote v konfliktu znajdejo naključni posamezniki. Ravno zato je potrebna posebna pozornost, saj bo morda v izrednih razmerah potrebno posredovanje zrele, odrasle osebe, sploh v primeru, ko se nekontrolirano vedenje stopnjuje in pride do nasilja.
Kaj storiti če otrok tepe mamo?
Potrebno je vedeti, da agresivni otrok najpogosteje v sebi skriva globoko stisko, ki je kot nedozorelo, razvijajoče se bitje še ne zna na ustrezen način izraziti. Vzroki lahko ležijo v družinski dinamiki in starševski vzgoji, zato pogosto prihaja do potlačene jeze. Punčke jezo pogosto kasneje, ko odrastejo, usmerijo nase, medtem ko se odraščajoči fantki naučijo, da je jezo možno izraziti le z nasiljem. Pomembno je, da se dovolj zgodaj malčkom privzgoji zdravo izražanje agresivnih čustev.
Vsakršna oblika pretepanja je vrsta nasilja, ki se lahko stopnjuje do dobe odraslosti. Nekontroliran odrasel človek pa lahko naredi bistveno več škode sebi in drugim kot agresivni otrok, zato je ključnega pomena, da se že v zgodnji dobi naučimo ustreznega izražanja vseh čustev, tako negativnih kot pozitivnih. Če malčka naučimo izražati čustva najprej z besedami, se lahko o tem z njim na ustrezen način pogovorite in mu daste možnost, da se nauči sprejemati vsako čustvo, ki zrase v njem.
Najboljši način za reševanje sporov je pogovor
Pogosto za takšnim nasilnim vedenjem tiči družinsko nasilje in nemoč staršev, ki se sami pogosto vedejo nasilno do svojih najmlajših. Pogosto pa je fizično kaznovanje le izhod v sili, ko je starš nemočen in ne najde drugega ustreznega načina za kaznovanje.
Potreben in nujen je pogovor, vendar to ni tako preprosto, sploh za tiste starše, ki so sami bili vzgojeni v časih, ko je veljalo, da je nasilje edini način vzgoje. Kot odrasli se moramo naučiti na zrel način reševati konflikte in biti našim najmlajšim vzor.